V zadnjih letih se skoraj vsako leto v januarju in v prvi polovici februarja pojavljajo zimske otoplitve. Gre za čas vremenskih obdobji s nadpovprečnimi temperaturami zraka, ki lahko neugodno vplivajo na prezimovanje rastlin. Posebno nevarne so otoplitve u dnevnimi temperaturami zraka nad 0°C, ki trajajo več kot pet dni zaporedoma, brez snežnih padavin.
Zgodnje spomladanske pozebe sprožijo prezgodnjo aktivnost rastlin
V rastlinah se predčasno sprožijo spomladanski fiziološki procesi, kar pomeni, da se na rastlini pojavijo določene razvojne spremembe – zelnate rastline vzkalijo in začnejo rasti, pri olesenelih sortah pa se pojavijo spremembe na brstih, ki začnejo nabrekati.
Rastline, ki rastejo porabljajo svoje zaloge ogljikovih hidratov, s tem pa se zmanjša njihova odpornost na nizke temperature, sploh če sledi daljše obdobje pomanjkanja padavin.
Posebno za sadjarstvo so lahko zimske otoplitve zelo neugodne. Sproži se razvoj brstov, pri nekaterih vrstah tudi prezgodnje cvetenje. Toplejšem obdobju velikokrat sledi obdobje nizkih temperatur, ki brste poškodujejo, izgubijo se nastavki za plod in posledično nastane velika gospodarska škoda, katere posledice lahko občutimo še naslednje leto.
Mile zime vplivajo na količino škodljivcev
Vsem nam je verjetno znano, da so rastlinski škodljivci zelo prilagodljivi in vzdržljivi, pa vendar lahko huda zima zdesetka njihove vrste. Nizke temperature, vlage in pomanjkanje hrane negativno vplivajo na razvoj in razmnožvanje škodljivcev. Toplo vreme pa ima obratne posledice – dostopnost hrane in višje temperature, ter močna vlaga, so idealni pogoji za varno prezimovanje škodljivcev. Tako je v spomladanskem času na rast in razmnoževanje pripravljena večja populacija, namnoži se več škodljivcev, kar pomeni, da gospodarska škoda nastaja bolj zgodaj in v večjem obsegu.
Višje temperature in več hrane pa vplivajo tudi na hitrost razvoja škodljivcev. Več kot imajo toplote in dostopa do ustrezne prehrane, bolj hitro se razvijajo in bolj pogosto se razmnožujejo, kar pomeni, da se njihova populacija povečuje, in za njihovo zatiranje potrebujemo več fitofarmacevtskih sredstev in večkratno uporabo, kar ima lahko posledice za okolje in naše finančno stanje.
Kaj lahko storimo, da se obranimo posledic milih zim?
V kmetijstvu se v boju proti spomladanski pozebi lahko poslužujemo pasivnih oblik zaščite pred pozebo, to je izbira sort odpornih na mraz, kasnejših sort in izbira primerne lege. Aktivna metoda zaščite, ki se je v zadnjem času izkazala kot uspešna je metoda rosenja, ki pa zahteva zadosten vodni vir, strokovno usposobljenost in natančnost merilnih naprav, od katerih je odvisen pravočasen zagon sistema v trenutku, ko se temperatura zraka zniža pod kritično vrednost.
Marsikdo, ki do takega sistema nima dostopa, se poslužuje metod zaščite z zastiranjem. V sadjarstvu zaščita debel z beležem zavira prezgodnje odganjanje in pokanje lesa v primeru izmeničnega dnevnega segrevanja in nočnega ohlajanja.
Za zaščito pred škodljivci in boleznimi je v sadovnjakih, vinogradih in olesenelih okrasnih rastlinah ključno predspomladansko škropljenje z bakrom in parafinskim oljem. Z bakrenimi pripravki lahko škropimo v februarju ali marcu, takoj ko dnevna temperatura preseže 5°C, in poskrbimo, da lesno ploskev temeljito omočimo. S tem bomo rastline učinkovito zaščitili pred udorom gliv. Škropljenje s parafinskim oljem je najbolj učinkovito kasneje, ko so brsti v fazi balona, torej tik preden se odprejo, ko so nočne temperature nad lediščem. S parafinskim oljem se posebno učinkovito zaščitimo pred napadom pršic, trdovratnim škodljivcem, ki se ga kasneje težje znebimo.
Izgubo hranil zaradi zimskih otoplitev lahko delno nadomestimo s foliarnimi gnojili. Pred obdobjem cvetenja v sadovnjaku rastlinam dodajamo bor za boljšo oploditev, če pričakujemo velik osip cvetja. Za ta namen je še posebno primeren Fitofert Folly Bor-Amin [url: https://www.semenarna.si/Specialna-gnojila/FITOFERT-BOR-AMIN-150/] ki poleg bora, rastlini priskrbi tudi aminokisline, ki ji okrepijo in ji pomagajo pri nadaljni rasti. Približno tri tedne po cvetenju je čas za tretiranje s kalcijem, zaradi katerega se bomo izognili puhlosti in grenkobi plodov. Priporočamo uporabo Fitofert Folly Cal-Amin [url: https://www.semenarna.si/Specialna-gnojila/FITOFERT-CAL-AMINO-15/]. Za okus in polnost plodov pa je ključno zaključno dodajanje hranil, predvsem kalija. V ta namen pričnemo, ko plodič doseže velikost oreha s foliarnim dodajanjem kalija z gnojilom Fitofert Folly Brix [url: https://www.semenarna.si/Specialna-gnojila/FITOFERT-FOLLY-BRIX-ES/], in ga ponavljamo na vsakih 14 dni do obiranja. Fitofert Folly Brix vsebuje tudi ključne aminokisline, ki bodo rastlini pomagale, da bo uspešno prenesla morebitne neustrezne razmere za zaključno rast.
