Zgodovina Semenarne Ljubljana
VEČ KOT 110 PLODNIH LET
Iz majhne prodajalne s semeni sredi Ljubljane, ki je delovala v letu 1906, se je do danes poslovanje skupine Semenarna Ljubljana razširilo na področju maloprodaje, veleprodaje in izvoza.
Leto 2006 je bilo za Semenarno Ljubljana pomembno leto. V sto letih od ustanovitve podjetja, ki je začelo svojo pot leta 1906 na stojnici pod ljubljansko Kresijo kot "trgovina s semeni v lasti Maksa Severja", je Semenarna Ljubljana prerasla v eno najboljših semenarskih hiš v regiji.
Obletnice, četudi častitljive starosti, same po sebi ne bi bile nič posebnega, če ne bi pokazale na tisoče drobnih stvari, ki so spremljale razvoj podjetja vse do danes. So priložnost, da se vprašamo, kaj je bilo v zgodovini Semenarne Ljubljana tisto, kar je podjetje v hudi konkurenci in prelomnih trenutkih obdržalo pri življenju. Le redka podjetja pri nas se lahko namreč dandanes pohvalijo s stoletno tradicijo.
Maks Sever, 1935
1906: Sever&Co. – ustanovitev podjetja.
Leta 1906 je Maks Sever, slovenski trgovec, ki je že v tistih časih posloval z Evropo, pozneje tudi z Ameriko, odprl prvo prodajalno s semeni na drobno v Ljubljani. S tem je postavil temelje današnjemu podjetju, ki je z leti zraslo v največjo slovensko semenarsko hišo. Zaposlovanje odličnih sodelavcev in posluh za kakovost sta ostala del tradicije Semenarne Ljubljana do danes.
1911: Preimenovanje v Sever in Co, začetek širjenja v Zagreb, Beograd in Trst.
Danes nas ob pogledu na nagel razvoj podjetja v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja upravičeno preveva občudovanje do njegove prodornosti in uspešnosti. Svojo dejavnost je podjetje uspešno razširilo tudi na proizvodnjo in veleprodajo semen.
Naslovnici prodajnih katalogov 1933 in 1940
Prodajni semenski katalogi iz desetletij pred drugo svetovno vojno kažejo visoko profesionalnost podjetja, ki je že tedaj zaposlovalo visoko usposobljene strokovnjake na svojem področju. V marsičem nam je tedanji pristop v poslovanju lahko vzor še danes.
1918: Partnerstvo Sever & Co.
1919: Odprtje podružnice v Trstu.
1925: Preselitev sedeža podjetja na Gosposvetsko cesto 5 in gradnja skladišča na Gosposvetski cesti.
1934: Odprtje podružnice v Beogradu.
1935: Odprtje skladišča in čistilnice semen v Zemunu pri Beogradu in nakup posestva Selo pri Radohovi vasi.
1945: Nacionalizacija podjetja.
1946: Semenarna za Slovenijo s samostojnimi semenogojskimi obrati.
Po drugi svetovni vojni je bilo podjetje nacionalizirano. Močno osiromašena dejavnost se je v Sloveniji nadaljevala najprej pod imenom Semenarna za Slovenijo. Sedež je bil na Gosposvetski cesti 5, kjer je bila tudi največja prodajalna na skoraj 200 m2. Tam je Semenarna prodajala v glavnem semena iz lastne proizvodnje ter trgovsko blago, male živali in hrano zanje ter nekaj agrotehničnih pripomočkov.
Semenarna na Gosposvetski cesti v Ljubljani
Semenske vrečke za potrebe setve ene gredice in vrečka s hrano za ptice
1952: Ustanovitev Laboratorija za kontrolo kakovosti semen v Ljubljani.
Od ustanovitve dalje so v laboratoriju opravljali kontrolo kakovosti po metodah oz. postopkih, ki jih za vsako rastlinsko vrsto posebej predpisuje Mednarodno združenje za testiranje semen – ISTA (vlaga, čistota semena, kalivost, absolutna masa, hladni test, tetrazol test).
1958: Izguba semenogojskih obratov Selo in Starše.
1960: Ustanovitev selekcijske postaje za krompir v Kranju.
1963: Pripojitev Kmetijskega posestva Radlje ob Dravi.
1964: Združitev Semenarne, Semenarne Maribor, Semenarne Celje, Semenogojskega obrata Radlje ob Dravi in Semenskega kombinata Semenarna Ljubljana in preimenovanje v podjetje Semenarna Ljubljana.
Združitvi je sledila krepitev dejavnosti v vseh poznejših letih tako na proizvodnem, razvojnem in prodajnem področju. Postopno je podjetje odpiralo predstavništva v vseh glavnih in nekaterih drugih mestih nekdanjih jugoslovanskih republik ter širilo organizirano proizvodnjo semen za lastne potrebe in izvoz.
1968: Semenarna ustanovi selekcijsko postajo Ptuj.
Na Ptuju in v Ljubljani sta od 1968 dalje potekali razvojna in kontrolna dejavnost za vzgojo, selekcijo in pakiranje semen. Semenarna je z vzdrževalno selekcijo skrbela za visoko kakovostno osnovno seme, ki ga je razmnoževala pri preverjenih pridelovalcih po vsej Jugoslaviji, hkrati pa je skrbela tako za vzgojo novih sort kot za uvajanje v svetu priznanih tujih sort.
1980: Gradnja obrata za skladiščenje in dodelavo v Celju.
1986: Gradnja proizvodno-oskrbnega centra v Ljubljani in izdelava nove celostne podobe podjetja.
V sodobnem proizvodno-oskrbnem centru na Rudniku v Ljubljani so bili proizvodni in skladiščni prostori ter maloprodajni kiosk. Leta 1994 je prerasel v prvi vrtni center Kalia na površini okrog 2000 m2.
V naslednjih letih je sledila postopna gradnja skladišč in poslovnih prostorov v Celju ter na vseh predstavništvih Semenarne Ljubljana po tedanji Jugoslaviji.
1989: Gradnja Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj.
Preselitev v večje prostore in predvsem nakup zemljišč v bližini vasi Markovci pri Ptuju sta v pridelavo semen prinesla nov razvojni zagon. Proizvodnja se je nadaljevala na 46 hektarjih.
1989–1991: Preoblikovanje v DO ter ustanavljanje HP in zastopstev v tujini.
Pred razpadom Jugoslavije je imela Semenarna Ljubljana več kot 100 prodajaln. Razpršene so bile po celotni državi ter poslovale v okviru 10 samostojnih poslovnih enot skupaj z veleprodajo in samostojnimi kadrovskimi službami. Upravniki samostojnih poslovnih enot so se mesečno sestajali na kolegijih v Ljubljani in poročali o prodaji. Največ maloprodajnih enot je bilo v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Srbiji, manj pa na Hrvaškem in v Makedoniji.
Leta 1989 smo doživeli blokado srbskega trga, sledila je reorganizacija tržnih enot v hčerinska podjetja. V Sloveniji se je kombinat reorganiziral v enovito podjetje Semenarna Ljubljana.
1991–1992: Izguba tradicionalnega trga in izguba preverjenih območij za pridelavo semen.
Ko se je Semenarna Ljubljana po osamosvojitvi Slovenije soočila z izgubo jugoslovanskega trga ter izgubo možnosti za pridelovanje semen na tradicionalno preverjenih območjih, z denacionalizacijo in tudi izgubo dela premoženja v republikah nekdanje Jugoslavije, je bilo to najbolj prelomno in hudo obdobje za podjetje. Vodstvo podjetja je bilo dovolj evropsko usmerjeno, da je zaznalo, da bo treba za preživetje podjetja na manjšem območju postaviti povsem nov koncept v smislu razširitve programa
prodaje, predvsem v smeri urejanja bivalnega okolja.
Trdna vera zaposlenih v podjetje ter zaupanje poslovnih partnerjev in kupcev sta pomagala prebroditi najhujša leta. Z razvojem lastnih blagovnih znamk, uvedbo nekaterih novih dejavnosti in zastopstev, razvojem mreže vrtnih centrov, predvsem pa z zaupanja vrednimi izdelki je podjetje ob hudi konkurenci obdržalo prostor na domačem trgu in uspelo v izvozu.
1993: Ustanovitev razvojnega oddelka za biotehnologijo in odprtje predstavništva v Pragi.
1994: Preselitev uprave podjetja na Dolenjsko cesto 242.
Do leta 1994 je bil sedež Semenarne Ljubljana na Gosposvetski cesti 5. Ob novem sedežu Semenarne na Dolenjski cesti 242 je bil odprt tudi prvi vrtni center Kalia.
Semenarna Ljubljana na Dolenjski cesti 242 in prvi vrtni center Kalia v Ljubljani
1995: Semenarna Ljubljana postane delniška družba in ustanovi žlahtniteljsko hišo Agrigenetics v Osijeku.
Postopku denacionalizacije in lastninskemu preoblikovanju je sledilo preoblikovanje v delniško družbo Semenarna Ljubljana, d. d. Proces je potekal skladno s slovensko zakonodajo.
1996: Odprtje drugega večjega vrtnega centra Kalia v BTC v Ljubljani.
1999: Odprtje tretjega centra Kalia v Mariboru in koncentracija dodelave semen v Celju.
2000: Odprtje četrtega centra Kalia v Murski Soboti, dokapitalizacija družbe s strani tujih partnerjev.
2001: Odprtje petega centra Kalia v Celju in registracija storitvene blagovne znamke Kalia.
2002: Ustanovitev hčerinskih podjetij Semenarna Kosovë Priština in Semenarna BH Sarajevo.
2003: Nakup KŽK Kranj.
2004: Ustanovitev hčerinskega podjetja SK Semenarna Beograd.
2005: Ustanovitev družbe Semenarna Hungaria, prevzem Zadružne kmetijske družbe in polnopravna akreditacija Laboratorija za kontrolo kakovosti semen pri Mednarodnem združenju za testiranje semen – ISTA (International Seed Testing Association).
2006: Odprtje največjega Semenarninega vrtnega centra Kalia v Kranju.
2007: Odprtje vrtnega centra Kalia v Novem mestu in Trusted brand 2007 za Kalio.
2007-2012: Semenarna Ljubljana v večinski lasti Italijanskega lastnika.
2008: Semenarni Ljubljana naziv Superbrands 2008, izgradnja novega proizvodnega obrata in preselitev proizvodnje v Celje, zaprtje skladišča v Mariboru in centralizacija logistike v Ljubljani.
2009: Odprtje agrodistribucijskega centra Rodovita v Lendavi in vrtnega centra Kalia v Zagrebu, Superbrands Slovenija 2009 za Kalio.
2010: Zaprtje podjetja Semenarna Hungaria in odprtje prve franšizne trgovine Merkur Rodovita v Lendavi ter zaprtje vrtnega centra Kalia v Kopru.
2013: V oktobru zaprli poslovalnico Kalia v Brežicah.
2013: Še pred koncem leta Semenarna Ljubljana v sto-odstotni lasti Deželne banke Slovenije.
2014: V septembru odprli franšizno prodajalno Kalia v Krškem.
2014: Semenarna Ljubljana zapre še zadnjo hčerinsko družbo v tujini.
2015: Odprli nove franšize Kalia v Logatcu, Kopru in Dolu pri Hrastniku.
2015: Semenarna Ljubljana d.d. se preoblikuje iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, Semenarna Ljubljana, d.o.o.
2017: Pričeli s preoblikovanjem vrtnih centrov Kalia.
2018: V letu 2018 nadaljujemo s prenovo vrtnih centrov Kalia Semenarne Ljubljana.
2018: Nov naslov sedeža podjetja. Oktobra se je uprava, skupaj s komercialo in ostalimi podpornimi službami, preselila na novo lokacijo: Kolodvorska ulica 9. Na stari lokaciji, Dolenjska cesta 242, je ostalo skladišče in vrtni center Kalia.
2019: Odprtje novega vrtnega centra Kalia v Kranju, Planina, Jaka Platiše 2.
2020: Semenarna Ljubljana zamenja lastništvo. V sto-odstotni lasti podjetja Villager d.o.o. pridobi pomembnega strateškega partnerja.
