&npsp;  
KONTAKT

Semenarna Ljubljana, d.o.o.
Dolenjska cesta 242
1000 Ljubljana, SLOVENIJA - EU
T: +386 (0)1 475 92 00

 

 

Semenarna Ljubljana - SI / Semenarna Ljubljana / Zgodovina Semenarne Ljubljana

Zgodovina Semenarne Ljubljana

Leto 2006 je bilo za Semenarno Ljubljana pomembno leto. V sto letih od ustanovitve podjetja, ki je začelo svojo pot leta 1906 na stojnici pod ljubljansko Kresijo kot "trgovina s semeni v lasti Maksa Severja", je Semenarna Ljubljana prerasla v eno najboljših semenarskih hiš v regiji.

Obletnice, četudi častitljive starosti, same po sebi ne bi bile nič posebnega, če ne bi pokazale na tisoče drobnih stvari, ki so spremljale razvoj podjetja vse do danes. So priložnost, da se vprašamo, kaj je bilo v zgodovini Semenarne Ljubljana tisto, kar je podjetje v hudi konkurenci in prelomnih trenutkih obdržalo pri življenju. Le redka podjetja pri nas se lahko namreč dandanes pohvalijo s stoletno tradicijo.

Maks Sever - portret Maks Sever Maks Sever 1935


1906: Sever&Co. – ustanovitev podjetja
Leta 1906 je Maks Sever, slovenski trgovec, ki je že v tistih časih posloval z Evropo, pozneje tudi z Ameriko, odprl prvo prodajalno s semeni na drobno v Ljubljani. S tem je postavil temelje današnjemu podjetju, ki je z leti zraslo v največjo slovensko semenarsko hišo. Zaposlovanje odličnih sodelavcev in posluh za kakovost sta ostala del tradicije Semenarne Ljubljana do danes.

1911: preimenovanje v Sever in Co, začetek širjenja v Zagreb, Beograd in Trst
Danes nas ob pogledu na nagel razvoj podjetja v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja upravičeno preveva občudovanje do njegove prodornosti in uspešnosti. Svojo dejavnost je podjetje uspešno razširilo tudi na proizvodnjo in veleprodajo semen.

Naslovnica prodajnih katalogov Naslovnica prodajnih katalogov
Naslovnici prodajnih katalogov 1933 in 1940

Prodajni semenski katalogi iz desetletij pred drugo svetovno vojno kažejo visoko profesionalnost podjetja, ki je že tedaj zaposlovalo visoko usposobljene strokovnjake na svojem področju. V marsičem nam je tedanji pristop v poslovanju lahko vzor še danes.

1918: Partnerstvo Sever & Co.

1919: odprtje podružnice v Trstu

1925: preselitev sedeža podjetja na Gosposvetsko cesto 5 in gradnja skladišča na Gosposvetski cesti

1934: odprtje podružnice v Beogradu

1935: odprtje skladišča in čistilnice semen v Zemunu pri Beogradu in nakup posestva Selo pri Radohovi vasi

1945: nacionalizacija podjetja

1946: Semenarna za Slovenijo s samostojnimi semenogojskimi obrati
Po drugi svetovni vojni je bilo podjetje nacionalizirano. Močno osiromašena dejavnost se je v Sloveniji nadaljevala najprej pod imenom Semenarna za Slovenijo. Sedež je bil na Gosposvetski cesti 5, kjer je bila tudi največja prodajalna na skoraj 200 m2. Tam je semenarna prodajala v glavnem semena iz lastne proizvodnje ter trgovsko blago, male živali in hrano zanje ter nekaj agrotehničnih pripomočkov.

Semenske vrečke za potrebe setve ene gredice in vrečka s hrano za ptice

Semenske vrečke za potrebe setve ene gredice in vrečka s hrano za ptice

1952: ustanovitev Laboratorija za kontrolo kakovosti semen v Ljubljani
Od ustanovitve dalje so v laboratoriju opravljali kontrolo kakovosti po metodah oz. postopkih, ki jih za vsako rastlinsko vrsto posebej predpisuje Mednarodno združenje za testiranje semen – ISTA (vlaga, čistota semena, kalivost, absolutna masa, hladni test, tetrazol test).

1958: izguba semenogojskih obratov Selo in Starše

1960: ustanovitev selekcijske postaje za krompir v Kranju

1963: pripojitev Kmetijskega posestva Radlje ob Dravi

1964: združitev Semenarne, Semenarne Maribor, Semenarne Celje, Semenogojskega obrata Radlje ob Dravi in Semenskega kombinata Semenarna Ljubljana in preimenovanje v podjetje Semenarna Ljubljana.

Združitvi je sledila krepitev dejavnosti v vseh poznejših letih tako na proizvodnem, razvojnem in prodajnem področju. Postopno je podjetje odpiralo predstavništva v vseh glavnih in nekaterih drugih mestih nekdanjih jugoslovanskih republik ter širilo organizirano proizvodnjo semen za lastne potrebe in izvoz.

1968: Semenarna ustanovi selekcijsko postajo Ptuj
Na Ptuju in v Ljubljani sta od 1968 dalje potekali razvojna in kontrolna dejavnost za vzgojo, selekcijo in pakiranje semen. Semenarna je z vzdrževalno selekcijo skrbela za visoko kakovostno osnovno seme, ki ga je razmnoževala pri preverjenih pridelovalcih po vsej Jugoslaviji, hkrati pa je skrbela tako za vzgojo novih sort kot za uvajanje v svetu priznanih tujih sort.

1980: gradnja obrata za skladiščenje in dodelavo v Celju

1986: gradnja proizvodno-oskrbnega centra v Ljubljani in izdelava nove celostne podobe podjetja
V sodobnem proizvodno-oskrbnem centru na Rudniku v Ljubljani so bili proizvodni in skladiščni prostori ter maloprodajni kiosk. Leta 1994 je prerasel v prvi vrtni center Kalia na površini okrog 2000 m2.

V naslednjih letih je sledila postopna gradnja skladišč in poslovnih prostorov v Celju ter na vseh predstavništvih Semenarne Ljubljana po tedanji Jugoslaviji.

1989: gradnja Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj
Preselitev v večje prostore in predvsem nakup zemljišč v bližini vasi Markovci pri Ptuju sta v pridelavo semen prinesla nov razvojni zagon. Proizvodnja se je nadaljevala na 46 hektarjih.

1989–1991: preoblikovanje v DO ter ustanavljanje HP in zastopstev v tujini
Pred razpadom Jugoslavije je imela Semenarna Ljubljana več kot 100 prodajaln. Razpršene so bile po celotni državi ter poslovale v okviru 10 samostojnih poslovnih enot skupaj z veleprodajo in samostojnimi kadrovskimi službami. Upravniki samostojnih poslovnih enot so se mesečno sestajali na kolegijih v Ljubljani in poročali o prodaji. Največ maloprodajnih enot je bilo v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Srbiji, manj pa na Hrvaškem in v Makedoniji.

Leta 1989 smo doživeli blokado srbskega trga, sledila je reorganizacija tržnih enot v hčerinska podjetja. V Sloveniji se je kombinat reorganiziral v enovito podjetje Semenarna Ljubljana.

1991–1992: izguba tradicionalnega trga in izguba preverjenih območij za pridelavo semen
Ko se je Semenarna Ljubljana po osamosvojitvi Slovenije soočila z izgubo jugoslovanskega trga ter izgubo možnosti za pridelovanje semen na tradicionalno preverjenih območjih, z denacionalizacijo in tudi izgubo dela premoženja v republikah nekdanje Jugoslavije, je bilo to najbolj prelomno in hudo obdobje za podjetje. Vodstvo podjetja je bilo dovolj evropsko usmerjeno, da je zaznalo, da bo treba za preživetje podjetja na manjšem območju postaviti povsem nov koncept v smislu razširitve programa prodaje, predvsem v smeri urejanja bivalnega okolja.

Trdna vera zaposlenih v podjetje ter zaupanje poslovnih partnerjev in kupcev sta pomagala prebroditi najhujša leta. Z razvojem lastnih blagovnih znamk, uvedbo nekaterih novih dejavnosti in zastopstev, razvojem mreže vrtnih centrov, predvsem pa z zaupanja vrednimi izdelki je podjetje ob hudi konkurenci obdržalo prostor na domačem trgu in uspelo v izvozu.

1993: ustanovitev razvojnega oddelka za biotehnologijo in odprtje predstavništva v Pragi

1994: preselitev uprave podjetja na Dolenjsko cesto 242
Do leta 1994 je bil sedež Semenarne Ljubljana na Gosposvetski cesti 5. Ob novem sedežu Semenarne na Dolenjski cesti 242 je bil odprt tudi prvi vrtni center Kalia.

1995: Semenarna Ljubljana postane delniška družba in ustanovi žlahtniteljsko hišo Agrigenetics v Osijeku
Postopku denacionalizacije in lastninskemu preoblikovanju je sledilo preoblikovanje v delniško družbo Semenarna Ljubljana, d. d. Proces je potekal skladno s slovensko zakonodajo.

1996: odprtje drugega večjega vrtnega centra Kalia v BTC v Ljubljani

1999: odprtje tretjega centra Kalia v Mariboru in koncentracija dodelave semen v Celju

2000: odprtje četrtega centra Kalia v Murski Soboti, dokapitalizacija družbe s strani tujih partnerjev

2001: odprtje petega centra Kalia v Celju in registracija storitvene blagovne znamke Kalia

2002: ustanovitev hčerinskih podjetij Semenarna Kosovë Priština in Semenarna BH Sarajevo

2003: nakup KŽK Kranj

2004: ustanovitev hčerinskega podjetja SK Semenarna Beograd

2005: ustanovitev družbe Semenarna Hungaria, prevzem Zadružne kmetijske družbe in polnopravna akreditacija Laboratorija za kontrolo kakovosti semen pri Mednarodnem združenju za testiranje semen – ISTA (International Seed Testing Association).

2007: odprtje vrtnega centra Kalia v Novem mestu in Trusted brand 2007 za Kalio

2008: Semenarni Ljubljana naziv Superbrands 2008, izgradnja novega proizvodnega obrata in preselitev proizvodnje v Celje, zaprtje skladišča v Mariboru in centralizacija logistike v Ljubljani

2009: odprtje agrodistribucijskega centra Rodovita v Lendavi in vrtnega centra Kalia v Zagrebu, Superbrands Slovenija 2009 za Kalio

2010: zaprtje podjetja Semenarna Hungaria in odprtje prve franšizne trgovine Merkur Rodovita v Lendavi