KONTAKT

Semenarna Ljubljana, d.o.o.
Dolenjska cesta 242
1000 Ljubljana, SLOVENIJA - EU
T: +386 (0)1 475 92 00

 

 

Semenarna Ljubljana - SI / Aktualno / Semenarna Ljubljana - Članek

Semenarstvo je pomembna dejavnost

dr. Darja Kocjan Ačko, Biotehniška fakulteta,
Katedra za poljedelstvo in sonaravno kmetijstvo -

Ljudje so se že v davni preteklosti zavedali dragocenosti semen, zato so za setev odbrali najboljše pridelano seme. Tradicionalno odbiro semenskih rastlin in semen je z razvojem znanosti in industrije dopolnila načrtna vzgoja novih sort s križanji, to je z izbiro materine in očetove rastline in prenosom cvetnega prahu, oblikovale so se metode vzdrževalne selekcije samoprašnih in tujeprašnih rastlin, navsezadnje genske biotehnološke metode vzgoje novih sort.

Semenarstvo zagotavlja semensko blago (seme, čebulice in sadike), ki ga potrebujemo za gojenje kmetijskih in okrasnih rastlin. Tradicionalno samooskrbo s semeni je nadomestilo industrijsko semenarstvo, ki je pomembna in donosna gospodarska dejavnost v svetu in pri nas. Seme je življenje, je slogan Svetovne semenske organizacije ISF (International seed Federation), ki je bila ustanovljena leta 2002 v Chicagu in povezuje žlahtnitelje novih sort in trgovce s semeni. Žlahtnitelje, semenarje, trgovce in potrošnike varujejo predpisi in pravilniki o potrebni genetski in semenski kakovosti semenskega blaga v prometu. Od leta 2004 je tudi pri nas veljavna semenarska zakonodaja Evropske unije, ki omogoča neovirano setev tujih sort, kar v preteklosti ni bilo mogoče. Rastline, ki zrastejo iz semena tujih sort lahko v drugačnih rastnih razmerah slabše uspevajo. V strateškem interesu vsake države, tudi naše, je, da podpre domače semenarstvo in žlahtnjenje kmetijskih rastlin.

*Pogled nazaj

Na Slovenskem se je organizirano pridelovanje semen, čebulic, sadnih in gozdnih sadik začelo po ustanovitvi kmetijskih družb v drugi polovici 18. stoletja. Poskusna postaja Kranjske kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani je že leta 1846 prodajala travno in smrekovo seme ter murvina drevesca, ki so se jim kmalu pridružila še semena trav, turške detelje, nemške detelje in lucerne, burgundske pese in lanu. Sredi 19. stoletja, ko je bilo že dobro razvito poslovno sodelovanje med kmetijskimi družbami v slovenskih deželah, je Goriška skrbela za dobavo zelenjavnih semen, Štajerska za pridelavo semena lucerne in trav, Kranjska za kranjsko deteljo, kašeljsko zelje, ljubljansko solato in semenski krompir. Prvi zasebni semenar je bil Franc Schmidt, ki je od leta 1819 v Ljubljani trgoval s semeni in sadnimi sadikami, jih prideloval in razstavljal. Pridelek domačih semen se je povečal po ustanovitvi kmetijskih šol v Celovcu, Gorici in na Slapu blizu Vipave, vse več usposobljenih ljudi pa je nadzorovalo pridelavo semen. Pred prvo svetovno vojno in po njej je bil največji semenar Maks Sever, ki se je uveljavil v Jugoslaviji in Evropi ter doma izrinil konkurenco dunajskih in budimpeštanskih trgovcev s semeni. Med obema vojnama je slovela tudi mariborska semenarna Martin Berdajs; takrat je pri banski upravi delovala Osrednja komisija za semenogojstvo, ki je priznavala za seme dobre nasade krompirja in posevke vseh vrst žit zasebnih kmetovalcev.

Po drugi svetovni vojni je trgovanje in pridelovanje semen večinoma prevzelo podjetje SEMENARNA Ljubljana, znanstvenostrokovno delo pa opravljajo Kmetijski inštitut Slovenije in Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Slovenija je pri drugih jugoslovanskih republikah imela ugled pridelovalke kakovostnih semen, največjega povpraševanja pa so bila deležna semena trav in detelj ter krompir. Po osamosvojitvi Slovenije je zamrla pridelava semenskega krompirja, s katero so se ukvarjali številni kmetje na Gorenjskem, ponudba tujih trgovcev s semeni pa se je močno povečala.

Selekcijski center Ptuj

SEMENARNA Ljubljana, naslednica Severjeve semenarne, je leta 2006 slavila 100-to obletnico. Z uspešnim semenarjenjem domačih in tujih sort od sredine 20. stoletja dalje je zgradila zaupanje med domačimi potrošniki in pritegnila zanimanje tujih potrošnikov semen. Od leta 1988, ko so na Ptuju odprli selekcijski center na novi lokaciji, je sodelovanje z ljubiteljskimi in poklicnimi pridelovalci okrasnih in kmetijskih rastlin postalo še bolj tesno in tradicionalno. V oglednem vrtu Selekcijskega centra na Ptuju vsako leto ozelenijo ogledni nasadi večletnih okrasnih in krmnih trav, detelj, začimbnic, dišavnic in cvetlic, vsako leto znova pa zasejejo številne enoletne vrtnine in poljščine domačega in tujega izvora.

Poljski poskusi so temelj

Da je pridelano seme kar najboljše, posejejo na Ptuju številne poljske poskuse s sortami različnih kmetijskih in okrasnih rastlin ter opazujejo (bonitirajo) in ugotavljajo (merijo) njihove gospodarsko pomembne lastnosti in njihovo ohranjanje iz roda v rod. Ker se zavedajo prednosti domačih (avtohtonih) sort pred tujimi glede prilagodljivosti na rastne razmere pri nas, jih ohranjajo z vzdrževalno selekcijo, s katero izločajo nezaželene, navadno bolne ali netipične rastline. Dedne lastnosti se dlje časa ohranijo pri samoprašnih rastlinah v primerjavi s tujeprašnimi. Ker je cvetni prah lahek ter ga veter in žuželke lahko odnesejo precej daleč, lahko pride do nezaželenih križanj. Lastnosti sorte se spremenijo, kar pa se pokaže šele s setvijo semena v naslednji generaciji. Da bi se zavarovali pred nezaželenim križanjem, sejejo sorodne sorte dovolj narazen. Razdalja med posevki samoprašnic (pšenice, ječmena, soje) je le nekaj metrov, večja pa je pri tujeprašnicah (sončnici, buči, ajdi, zelju, oljni ogrščici, koruzi), ki jih oprašujejo žuželke in veter. Da se prepričajo o velikosti, kakovosti in gospodarsko pomembnih lastnostih vrste ali sorte, poskus naslednje leto znova ponovijo. Kadar želijo ugotoviti, kako se določena sorta obnese v drugačnih rastnih razmerah, postavijo poskuse tudi drugod po Sloveniji. Le na ta način lahko kupcem priporočajo sorte, ki v določenem območju najboljše uspevajo.

Strokovnjaki Selekcijskega poskusnega centra Semenarne se skupaj s sodelavci iz strokovnih in znanstvenih ustanov ukvarjajo tudi z žlahtnjenjem novih slovenskih sort kmetijskih rastlin z namenom, da izboljšajo odpornost na sušo in mraz, zmanjšajo občutljivost za povzročitelje bolezni in škodljivce ali pa, da izboljšajo jedilne lastnosti sorte. Nova sorta se preverja s pregledi Kmetijskega inštituta v uradnih poskusih države, opraviti pa mora tudi mednarodni test razpoznavnosti, izenačenosti in nespremenljivosti (RIN), da se vsaj v eni gospodarsko pomembni lastnosti razlikovati od že vpisanih sort iste vrste. Razmnoževanje osnovnega semena opravljajo tudi pri kooperantih, pridobljeno trgovsko seme, ki gre v prodajo, pa je glede na kakovost ustrezno označeno.

Prednosti domačih sort

Polja ob reki Dravi, ki jih po potrebi namakajo, imajo raznere za semenarstvo najzahtevnejših visokorodnih vrst in sort okrasnih in kmetijskih rastlin. V vzdrževalni selekciji imajo približno 30 vrst, v okviru katerih razmnožujejo semena približno 70 sort vrtnin in poljščin. Sortiment se iz leta v leto nekoliko spreminja, navadno se razširi s kakšno domačo sorto in sorto od drugod, ki so jo v poljskih poskus temeljito preizkusili.

Ne glede na posamezne odlične lastnosti tujih sort imajo slovenske sorte prav gotovo nekatere gospodarsko pomembne lastnosti, ki jih tuje nimajo. Generacije Slovencev so navajene videza in okusa, ki ga imajo domače sorte zelenjave in krompirja, številni tržni pridelovalci in ljubiteljski vrtičkarji prisegajo na solato ljubljanska ledenka, korenček nantes, čebulo ptujska rdeča, česen ptujski, krompir kresnik in druge. Slovenski kmetje in potrošniki pa vendarle še ne poznajo dovolj novih jedilnih sort krompirja pšata, bistra, KIS mirna in KIS sora, ki po pridelku in kakovosti presegajo številne tuje sorte, predstavljene pa so tudi v sortimentu vsaj štiridesetih domačih in tujih sort krompirja na polju Selekcijskega centra Semenarne na Ptuju.

Povabilo v ogledni vrt

Pri uvajanju novih vrst in sort kmetijskih rastlin je potrebno sočasno oblikovanje verige pridelovalec-predelovalec-trgovec-potrošnik. Kot vsako leto Vas tudi letos v drugi polovici junija strokovnjaki Selekcijskega centra Semenarne Ljubljana na Ptuju vabijo na ogled znanih vrst in sort, ki jih lahko kupimo v vrtnih centrih in trgovinah pod različnimi znamkami in v različnih pakiranjih, pokazali pa Vam bodo tudi novosti. Poudarek letošnje sezone so vrste in sorte trav ter travno-deteljnih mešanic namenjene ljubiteljem okrasnih trav in pridelovalcem krme. Najavljenim skupinam obiskovalcev bodo zagotovili strokovno vodstvo pri ogledu kolekcijskih nasadov tudi pozneje, saj se vrt spreminja vse tja do sredine jeseni.

Pojdi nazaj