&npsp;  
KONTAKT

Semenarna Ljubljana, d.o.o.
Dolenjska cesta 242
1000 Ljubljana, SLOVENIJA - EU
T: +386 (0)1 475 92 00

 

 

Semenarna Ljubljana - SI / Aktualno / Semenarna Ljubljana - Članek

Janez Bratovž za Semenarno Ljubljana testiral slovenske sorte vrtnin

Skupaj z Janezom Bratovžem smo v sredo, 23. oktobra 2013, v restavraciji JB pripravili dogodek ZELENJAVNI ZAJTRK. Na srečanju so naši strokovnjaki predstavili dolgoletno delo Semenarne Ljubljana na področju vzdrževanja vrtnin. V ponudbi imamo namreč najširši izbor slovenskih avtohtonih in udomačenih sort. Izmed vseh 31 sort vrtnin, ki jih imamo v redni ponudbi, smo jih 16 še podrobneje predstavili. Janez Bratovž jih je letos testiral najprej v svojem vrtu, potem pa še v kuhinji – razkril nam je ugotovitve ter svetoval o njihovi uporabi v kulinariki. Pripravil je šest izvrstnih kreacij zelenjavnih krožnikov. Vrtninam je dodal še druge sestavine, vse domačega izvora.

Letošnjo pomlad se je Janez Bratovž prvič v življenju preizkusil v vrtnarjenju. Navdušila ga je ideja o pridelavi lastne zelenjave. Čez poletje je za Semenarno Ljubljana testiral teksturo in okus šestih avtohtonih sort in štirih udomačenih sort vrtnin, med katerimi sta česna ptujski jesenski in ptujski spomladanski, čebule ptujska rdeča, tera in belokranjka, paradižnika val in novosadski jabučar ter paprike botinska rumena, soroksari in sivrija. Na zelenjavnem zajtrku, ki smo ga pripravili v restavraciji JB, smo se lahko prepričali o izvrstnih okusih in uživali v estetskih mojstrovinah zelenjavnih jedi.

RECEPTI – Slovenski zelenjavni zajtrk pri JB-ju

HLADNE PREDJEDI:

Zelje Varaždinsko (nežnejše od navadnega, z manj trdimi deli) v solati s trdo kuhanim  jajcem in bučnim oljem. Motovilec Žličar s fižolom sorte Češnjevec ter marinado iz paradižnika Volovsko srce, jabolčnega kisa in sončničnega olja. Pečena rdeča pesa z omako iz kozjega sira, hrenovo peno, pesinim sladoledom in pesinim čipsom.

TOPLE PREDJEDI:

Bohinjska polenta, mleta na kamen, zabeljena s sirovo kremo, gladkim zelenim pirejem skuhanega fižola sorte Češnjevec in Jabelski pisanec ter ocvirki. Bruschetta s popečenim paradižnikom sorte Volovsko srce, v stroku pečenim česnom Ptujski jesenski ter čebulno marmelado iz v rdečem vinu skuhane čebule sorte Ptujska rdeča.

Japonska daši juha z repo Kranjska okrogla, rumenim korenjem Ljubljanskim, rdečim korenjem in črno redkvijo, ki jo navadno postreže z brancinoviim filejem.

Janez Bratovž nam je predstavil tudi ključne lastnosti sort, ki jih je letos testiral in njihovo vlogo v kulinariki ter razkril nekaj zanimivih nasvetov:

Česen ptujski jesenski je lepe, bele barve, z lepo oblikovanimi stroki. Vonj in okus sta močnejša, je malo pekoč in okus je rahlo zemeljski. Stroki so večji kot pri sorti ptujski spomladanski. Zaradi močnega okusa je bolj primeren ob termični obdelavi.

Vonj česna sorte ptujski spomladanski rahlo spominja na cvetlični vonj. Stroki so manjši, okus pa je blažji, vendar bolj primeren za kulinariko; lahko ga uporabljamo tudi surovega.

Čebula ptujska rdeča ima intenziven, rahlo pekoč okus in spominja na okus po zelenih jabolkih. Zelo je primerna za praženje in je odlična izbira za različne golaže, saj se ob kuhanju in dušenju razpusti in dobi odličen okus.

Čebula tera je rdeča čebula, z intenzivnim vonjem, okus pa spominja na hruške tepke. Okus je močan, na koncu celo pekoč. Sorta tera je zelo primerna za čebulno marmelado.

Čebula belokranjka ima zelo čvrsto teksturo, vonj in okus sta blažja, z malo pekočim priokusom. Belokranjka je primerna kot surova za solate in za praženje.

Paradižnik val ima čvrsto teksturo, prerez je zelo poln, ima izrazit okus po paradižniku. Vonj spominja na sladko. Val je primeren za solate, lahko ga pečemo ali pa uporabimo za hladne in tople omake. Zelo je primeren za bruskete.

Paradižnik novosadski jabučar ima manj čvrsto teksturo kot val, ima debelejšo kožico. Ima sladkast okus, z dolgim pookusom. Paradižnik je primeren za juhe, omake, lahko ga uporabimo kot nadevanega. Ob polni zrelosti je primeren tudi za paradižnikovo mezgo.

Paprika botinska rumena ima čvrsto teksturo, ima veliko semen, notranjost je polna. Ima prijeten okus, ki najprej malo posladi, na koncu pa malo pogreni. Paprika je najbolj primerna za vlaganje.

Paprika soroksari ima zelo bogato teksturo mesa, ima manj semen, vonj je dokaj blag. Na začetku je okus sladkast. Paprika ima veliko možnosti za uporabo; lahko je nadevana ali kuhana za priloge.

Paprika sivrija ima zelo zanimivo obliko in teksturo ter različne barvne odtenke. Tekstura je zelo žilava in trda, koža je debelejša. Meso je tanjše vendar je okus intenziven, rahlo pikanten. Paprika je zelo primerna za pečenje, vendar v ponvi in na hitro. Lahko jo serviramo hladno ali toplo. Ob termični obdelavi dobi še boljši in intenzivnejši okus.

Naša strokovnjaka Darko Vernik, vodja SPC Ptuj, in Barbara Lončar Vrhovec, skrbnica programa vrtnin in cvetlic, sta predstavila najprej pomen ohranjanja starih sort, katere sploh so stare avtohtone in udomačene sorte, kje in kako poteka vzdrževanje sort ter katere so njihove prednosti in zahteve za uspešno rast.

Pri projektu se nam je pridružil tudi prof. dr. Janez BogatajSemenarna Ljubljana ima pomembno poslanstvo – vzdržuje večino slovenskih avtohtonih in udomačenih sort –, je s svojo izjavo  prof. dr. Janez Bogataj,znani slovenski etnolog in umetnostni zgodovinar, potrdil prizadevanja Semenarne Ljubljana.O pomenu starih sort za kulturno dediščino je prof. dr. Bogataj povedal, da so te sorte prilagojene našim okusom in so nepogrešljive v domači slovenski kuhinji. Domače avtohtone sorte predstavljajo neprecenljivo naravno dediščino domačih polj in vrtov. S svojimi lastnostmi uspešno kljubujejo podnebnim razmeram in kljub ekstremom (vročina, suša, mraz) dajejo zadovoljive in predvsem zelo okusne pridelke. 

S pristopom, ki odkriva teksturo in okuse starih sort, pa želimo v Semenarni Ljubljana potrošnikom predstaviti različne uporabne prednosti sort in jim tako olajšati odločitev pri izboru.

Pojdi nazaj