Miša Pušenjak, KGZ Maribor

S setvijo različnih sort solat imamo na razpolago svežo zelenjavo iz vrta skozi celo leto, z barvnimi kombinacijami in obrobami gredic pa na vrtu dosežemo tudi edinstven estetski učinek.

Spomladansko vreme je tu in verjamem, da prazne gredice že kar kličejo k delu. Kljub temu pa je potrebno razmisliti, kaj je smiselno sejati zgodaj in česa ne. Pogosto sta med prvimi vrtninami, ki ju sejemo na prosto, korenček in peteršilj. Nato se jezimo, ko ostaja gredica prazna. Ti vrtnini potrebujeta bolj toplo zemljo za uspešen vznik in razvoj mladih rastlinic. A če se bo vreme nadaljevalo s takšnim tempom, bomo lahko na prosto že kaj kmalu sejali prve solate.

Pogoji za prve direktne setve na prosto

Najpomembneje je, da se zemlja dovolj ogreje. Informacijo o temperaturi zemlje v vaši bližini lahko dobite na spletni strani Agencije republike Slovenije za okolje – Urada za meteorologijo, kjer poiščete rubriko »Podatki za kmetijstvo/Agrometeorološki podatki«.

Vse podatke je potrebno prilagoditi dejanskih razmeram v vašem kraju, saj so postaje preredko posajene po tako razgibanem terenu, kot je Slovenija. Tudi na teletekstu Televizije Slovenija lahko najdemo te podatke. Ko vidimo, da se je zemlja v kraju v naši bližnji okolici ogrela na 5 oC, že lahko sejemo. Ob solati pri teh temperaturah uspešno kalijo še grah, bob in redkvica.

Poleg temperature zemlje je pomembno tudi, da zemlja ni mokra. Obdelujemo gredice in sejemo, šele ko se zemlja ne oprijema več naše obutve in orodja. V nasprotnem primeru delamo našim rastlinam veliko škode.

Izbira semena in sort

Zelo pomembno je tudi, da za prve setve v hladno zemljo izberemo sveže seme. Seme je namreč rastlinica v malem, živo bitje, ki živi in diha ves čas. Zato s staranjem tudi izgublja energijo. Če se nekoliko manjši energiji pridruži še hladna in mrzla zemlja, potem se bomo kaj kmalu jezili, ker seme ni kalilo.

Zelo pomembna je tudi izbira sort. Solata je rastlina, ki je zelo občutljiva na dolžino dneva. Nekatere sorte poženejo v cvet v dolgem dnevu, druge pa dolžina dneva ne moti preveč. Zaradi tega je poznavanje sort zelo pomembno.

Zgodaj spomladi bodo prišli na račun predvsem ljubitelji mehkih solat

Do sredine aprila sejemo majsko kraljico, do začetka maja pa lahko sejemo tudi sorto atrakcija. Obe sta mehkolistni glavnati sorti, vendar je majska kraljica nekoliko zgodnejša, pa tudi bolj občutljiva na vročino, zato jo sejemo samo zgodaj spomladi. Atrakcija naredi glave kakšen teden kasneje, nekoliko bolje prenaša tudi vročino.

Od sredine maja do sredine avgusta vam svetujem, da ne sejete več mehkolistnih sort, saj v dolgih in vročih poletnih dneh ne bomo preveč uspešni.

Med krhkolistnimi sortami lahko do začetka aprila še vedno sejemo tudi prezimne sorte posavko, vegorko in predvsem domačo sorto bistro.

Posavka je krhkolistna sorta s temno zelenimi listi, vegorka pa ima rumeno zelene liste s pegami. Obe sta dokaj občutljivi na solatno plesen, zato je zelo pomembno, da ju pravočasno redčimo in ju sejemo na primerne razdalje (najmanj 35 cm v vrsti in med vrstami). Vmesni prostor lahko izkoristimo in posejemo mesečno redkvico. Bistra je slovenskega izvora, kar je zagotovilo, da v naših razmerah dobro uspeva. Je zelo skromna sorta, zato priporočam le skromno gnojenje z domačim kompostom, okoli 1 l/m2 bo povsem zadostovalo, da bomo s pridelkom zadovoljni.

Sicer pa tudi ostale sorte ne potrebujejo več hranil na naših vrtovih, kjer imamo v tleh običajno večjo zalogo hranil. Obilno gnojenje je lahko vzrok za napad bolezni in koreninskih uši, pri čemer pa je pridelek celo nižji.

Izmed letnih sort sejemo najprej braziljanko, kasneje pa tudi ljubljansko ledenko in njeno izboljšano različico ledo.

Ne pozabimo tudi na vsestransko ameriško rjavko. Ta sorta sicer ne naredi glavic, vendar je njen list mehak tudi za tiste, ki imajo raje mehkejše liste. Režemo jo kot berivko, pustimo pa tudi nekaj odraslih rastlin, saj imajo njeni listi vse lastnosti berivke. Kjer so listi na svetlobi, so rdečkasti, v rozeti so zelenkasti, zato ima solata pisan videz. Tudi zbirka vitaminov in mineralov je zelo velika, saj solata različnih barv vsebuje različne vitamine in minerale. Prav zato tudi ljubitelji berivke raje posezite po pisani mešanici.

Pri berivki bi vas opozorila na to, da vse sorte iz kupljenih mešanic ne naredijo glav, zato berivko sejemo v vrstice na razdaljo 20 cm in jo tudi postopoma povsem porežemo, ne iščemo večjih ali manjših rastlin. Berivko lahko v hladnejši in dovolj vlažni pomladi režemo večkrat, če pustimo nepoškodovane srčke rastlin.

Za nas, Slovence, je značilno, da je solata vedno na mizi. Z nekaj sreče in pravilno izbiro sort lahko to dosežemo tudi na vrtu. Poleti zamenjamo sorte solat, sejemo tudi endivijo, kasneje še radič. Nikoli ne pozabimo solatnega radiča, saj je ta lahko vedno na razpolago, tudi v najhujši vročini, ko solate odpovedo.